- frekvenco
- 【理】 频率
Esperanto - Chinese dictionary. 2009.
frekvenco
Look at other dictionaries:
frekvénca — e ž (ẹ̑) 1. navadno s prilastkom število ponovitev kakega pojava, pogostnost: ugotavljati frekvenco dihanja, vrtljajev; frekvenca pobliskavanja svetilnika / publ. frekvenca prometnih nesreč raste; v učbenik so sprejete zlasti besede z visoko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
resonánca — e ž (ȃ) 1. fiz. nihanje nihala z največjo amplitudo, ko se frekvenca vsiljenega nihanja izenači s frekvenco nihala: povzročiti resonanco; posledice, učinek resonance / priti v resonanco; biti v resonanci 2. muz. ojačenje zvoka zaradi hkratnega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cíkel — kla m (ȋ) fiz., rad., navadno v zvezi cikel na sekundo enota za merjenje frekvence: frekvenca napetosti v omrežju je 50 ciklov na sekundo; oddajnik dela s frekvenco 917.000 ciklov na sekundo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
délati — am nedov. (ẹ ẹ̑) 1. zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin: delati in počivati; dela od jutra do večera; vse življenje je delal; cel dan je delal na polju, pri stroju, v pisarni; delati fizično, umsko; pridno,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
demodulácija — e ž (á) elektr. ločevanje nihanja z nižjo frekvenco od moduliranega visokofrekvenčnega nihanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
demodulírati — am nedov. in dov. (ȋ) elektr. ločevati nihanje z nižjo frekvenco od moduliranega visokofrekvenčnega nihanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
frekvénčen — čna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na frekvenco: frekvenčna tabela / frekvenčna razporeditev ◊ elektr. frekvenčni pretvornik pretvornik, ki pretvarja izmenični tok ene frekvence v izmenični tok druge frekvence; lingv. frekvenčni slovar slovar, ki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
frekvénten — tna o prid., frekvéntnejši (ẹ̑) ki ima razmeroma veliko frekvenco, pogosten: upošteval je le frekventne primere; zelo frekventen in slaboten pulz / publ. ukinitev manj frekventnih avtobusnih prog uporabljanih, izkoriščenih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hêrtz — tudi hêrc a [herc] m (ȇ) fiz. enota za merjenje frekvence: nihanje s frekvenco dvajset tisoč hertzov [Hz] … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ínfrazvók — a m (ȋ ọ̑) fiz. zvok, ki ima tako majhno frekvenco, da s sluhom ni zaznaven: območje infrazvoka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kanálnik — a m (ȃ) elektr. visokofrekvenčni del sprejemnika za uglaševanje, nastavljanje televizijskega sprejemnika na frekvenco oddajnika: kanalnik za sprejem satelitskih programov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
